Romina Schwarzlin, univ. dipl. mikrob. in egiptol.

Licenca št. TV0374

Gospodarske zbornice Slovenije

za turističnega vodnika

PRISOTNI

KOLEDAR

Faraon Tutankamon je danes najbolj znan po svoji nedotaknjeni grobnici v Dolini kraljev, ki jo je 4.11. 1922 pod vodstvom Lorda Carnavona odkril angleški arheolog Howard Carter, le malo ljudi pa pozna njegovo življenjsko zgodbo. Rodil se je leta 1352 pr. Kr. V Tell- el- Amarni domnevno faraonu Ehnatonu in njegovi stranski ženi Kiji. Zanimivo je to, da ga zgodovina ne omenja, dokler ni zasedel egiptovskega prestola z devetimi leti. Takrat se je tudi poročil s svojo polsestro Anhesanamon, ki je bila tri leta starejša od njega (bila je tretja hčerka faraona Ehnatona in njegove kraljice Nefertiti). Očitno je bilo, da ga je neka skupina postavila na prestol, ker se ji je takrat to zdelo prikladno, bil pa je tudi edini še živeči predstavnik kraljeve krvi. Tutankamon je prestavil prestolnico Egipta iz Tell – el- Amarne ponovno nazaj v Tebe ter uvedel mnogoboštvo. Da bi dokazal, da je zvest stari veri, se je skupaj s svojo kraljico dal portretirati kot bog Amon, Anhesanamon pa kot Mut. Nekaj takšnih kipov lahko še danes opazujemo v templju v Karnaku in v templju v Luksorju ter v Egiptovskem muzeju v Kairu. V zakonu Tutankamona in Anhesanamon sta s rodili dve hčerki, ki pa nista dolgo živela. Prva naj bi umrla takoj po porodu, druga naj bi se prezgodaj rodila mrtva. Znanstveniki danes ugotavljajo, zakaj je Tutankamon umrl tako mlad, saj so dokazali, da naj bi ob svoji smrti bil star med 18 in 20 let. Sprašujejo se ali je bil žrtev umora. Iz njegove mumije je razvidno, da je trpel za skoliozo in Klippelfilejevim sindromom, saj so znake skolioze našli tudi pri njegovih mrtvorojenih hčerkah. Očitno je, da je bil zelo bolan, saj je na vseh upodobitvah večkrat prikazan v sedeči kot v stoječi pozi, v njegovi grobnici pa so našli več kot 300 rabljenih opornih palic, kar pomeni, da jih je uporabljal tekom življenja in da je imel očitne težave s hojo. Morda nam pri razumevanju njegove smrti lahko pomaga dejstvo, da je bolni faraon v takratnih časih pomenil sramoto in nestabilnost celotne dežele. Tutankamon je umrl leta 1343 pr. Kr. in bil pokopan v najbolj skromni grobnici Doline kraljev, saj je minimalno poslikana in tudi najmanjša. Danes znanstveniki raziskujejo sled, ki naj bi vodila k zaključku, da je Tutankamonova prava grobnica v stvari Ajeva grobnica v zahodnem delu Doline, ta, v kateri pa so ga našli, naj bi bila v resnici le skladišče.

Anhesanamon naj bi bila rojena leta 1364 pr. Kr. v Tell- el- Amarni kot tretja hčerka faraona Ehnatona in kraljice Nefertiti. Svojo mladost je preživela na kraljevem dvoru, z dvanajstimi leti pa se je poročila s Tutankamonom kot domnevno edina preživela hčerka Ehnatona in Nefertiti. S Tutankamonom je kmalu po poroki in ustoličenju odšla v Tebe, kjer je ob faraonu vladala kot kraljica in častila mnoge staroegipčanske bogove. Tutankamonu je rodila je dve hčerki, ki pa žal nista preživeli, domnevno zaradi podedovane okvare hrbtenice po očetu. Ta dva zarodka so kasneje tudi našli mumificirana v Tutankamonovi grobnici. Anhesanamon je najbolj znana zaradi svojih pisem, ki jih je pošiljala hetitskemu kralju po smrti Tutankamona. Anhesanamon se očitno ni želela poročiti s svečenikom Ajem, ki je bil navadnega rodu in je zato prosila hetitskega kralja, naj ji pošlje enega izmed svojih sinov, da bo ob njej vladal Egiptu. Hetitski kralj sprva ni mogel verjeti pismu, zato je poslal svojega človeka, naj zadevo preveri. Ker je imela očitno Anhesanamon s poroko resne namene, ji je hetitski kralj zares poslal svojega sina, ki pa so ga na egiptovski meji umorili Ajevi oziroma Haremhabovi privrženci. Aj naj bi proti volji Anhesanamon poročil z njo in se je kasneje znebil, ko je odslužila svojemu namenu. Namreč Aj se je moral poročiti z žensko kraljevega rodu, če se je želel povzpeti na prestol in v tistem trenutku je bila edina takšna oseba ravno Anhesanamon. Da pa sta se zares poročila, priča prstan njunih združenih imen, ki ga je kasneje v začetku 20. stoletja v neki kairški starinarnici odkril arheolog Percy Newberry. Anhesanamon v svojem 20. letu izgine iz zapisov. Nekateri so mnenja, da so jo ubili, drugi trdijo, da so jo poročili v tujino, kjer je tudi umrla. Njene grobnice do danes niso našli, kakor tudi ne nobenih predmetov iz črnega trga, ki bi lahko pričali o obstoju njene grobnice in o tem, da je bila dostojno pokopana kot egiptovska kraljica.