|
Smer zapisovanja
hieroglifov
Hieroglife so večinoma
zapisovali od desne proti
levi. To zlasti velja za
hierartično obliko pisave.
Če pa pogledamo različne
ostanke zapisov skozi
celotno zgodovino starega
Egipta, opazimo, da so jih
zapisovali tudi od leve
proti desni, od spodaj
navzgor in celo od zgoraj
navzdol. Skozi ta
opazovanja, se je v
egiptologiji razvilo prvo in
drugo pravilo glede branja
hieroglifov.
Pravilo št. 1: Da prepoznamo
smer branja hieroglifov,
bodimo pozorni na
orientacijo hieroglifov. Le
– ti so vedno obrnjeni proti
začetku zgodbe.
Pravilo št. 2: Začnimo z
branjem hieroglifov na vrhu
in preberimo zgornje
hieroglife pred spodnjimi.
Abeceda hieroglifov
Abeceda hieroglifov je
izjemno zahtevna, saj ni v
nobenem smislu podobna
kateremukoli današnjemu
modernemu jeziku. Stari
Egipčani so namreč
zapisovali samo
soglasnike, samoglasnike
pa so po posebnem pravilu
dodajali v pogovornem
jeziku. Lahko bi rekli, da
poznamo 24 hieroglifov, ki
imajo samo črkovni pomen.
Ostalih hieroglifov je
približno še 250, s tem, da
obstajajo nekateri, ki jim
še nismo razvozlali pomena.
Glavna lastnost hieroglifov
je ta, da ima vsak hieroglif
svoj črkovni zapis,
abstraktni pomen in
praktični pomen. Da zadevo
zapletemo, moramo vedeti, da
vsak hieroglif v kombinaciji
z drugim spreminja svoj
pomen. Vsa ta čarovnija
okoli hieroglifov nas tako
spominja na kombinatoriko
pri matematiki.
Ko pričnemo z učenjem
zapisovanja hieroglifov,
začnemo pri preprostih kot
so hieroglifi za p, n in s.
Ptice poskusimo zapisovati
kasneje in sicer tako, da
začnemo pri njihovih glavah.
Pomembno: Hieroglife nikoli
ne rišemo, ampak
pišemo. To pomeni, da
jih zapišemo z eno
neprekinjeno črto.
Staroegiptovski jezik pri
zapisovanju hieroglifov loči
tudi več različnih oblik
posameznih črk, kar se kaže
zlasti v izgovorjavi. Tako
poznamo štiri različne
oblike črke h in sicer
normalni, kratki trdi in
dolgi h. Sledita dve obliki
črke k in sicer normalna ter
kratka oblika. Pri dveh
oblikah črke s moramo biti
pozorni na sosednje
hieroglife, da ju lahko
ločimo v kategorije. Najbolj
enostaven je š, ki se
izgovarja kot sh v angleški
besedi shop. Poleg tega
zadevo zapleteta normalni in
dolgi t, ki sta se skozi
zgodovino zlila v en sam
pomen črke t. Ponovno imamo
dve obliki črke d (normalno
in dolgo), ki v pogovornem
jeziku zamenjujeta ena
drugo. 3, i in w so
polglasniki, ki jih danes v
tujih besedah uporabljamo za
samoglasnike a, i, o ali u.
Včasih so posamezni
hieroglifi lahko celo
determinativi spola in
lastnine oziroma samostojne
besede. Primeri: - f kot on,
njegovo - m kot v, z, od - n
za k, od - s (dolgi s) kot
ona, njeno - k za ti, tebi
pri moški edninski obliki -
dolgi t za ti, tebi pri
ženski edninski obliki.
Izgovorjava hieroglifov
Kot smo že omenili, stari
Egipčani niso zapisovali
samoglasnikov, vendar pa so
jih izgovarjali. Poznamo
nekaj pravil glede
izgovorjave hieroglifov, ki
so jih egiptologi določili
glede na govorni jezik
današnjih egipčanskih
Koptov: - beremo 3 kot
polglasnik ali dolgi a -
beremo i kot dolgi ee ali y
- beremo ' kot kratki a -
beremo w kot w ali u.
Pogosto moramo pri
izgovorjavi stare
egipščanščine vriniti v
besedo nevtralni
samoglasnik, da jo lahko
izgovorimo. Na primer rn
(ime) izgovorimo kot ren in
sdm (slišati) kot sedjem.
Staroegipčanske številke:
 |
1 |
 |
10 |
 |
100 |
 |
1.000 |
 |
10.000 |
 |
100.000 |
 |
1.000.000 |
|
