Tavi

 

 

NAKLJUČNA SLIKA

 

 

ANKETA

 
Ali ste že bili v Egiptu?
Da
Ne
 

KONTAKT

 

Romina Schwarzlin, univ. dipl. mikrob. in egiptol.

romina.schwarzlin@egipt-slo.net

Licenca št. TV0374

Gospodarske zbornice Slovenije

za turističnega vodnika

 

PRISOTNI

 

1 uporabnik

 

KOLEDAR

   
 
 

NARMER (1. dinastija) velja za prvega faraona starega Egipta, ki je združil Gornji in Spodnji Egipt v enotno deželo.

KEOPS  (4. dinastija) je prvi faraon, ki se mu je posrečila gradnja pravilne štiristrane piramide na platoju pri Gizi poleg Kaira. Poleg njega je svojo piramido zgradil še njegov sin Kefren in vnuk Mikerin.

SEKENRE TAO (17. dinastija) velja za faraona, ki je s svojo oblastjo postavil temelje nove 17. dinastije s tem, da je prvi odločilno porazil in izgnal Hikse iz egiptovske dežele in ponovno ustoličil “prave” egipčanske faraone.

TUTMOZIS I. (18. dinastija) je začel tradicijo pokopavanja v Dolini kraljev, kjer si je prvi med faraoni dal izkopati grobnico v pečine te Doline. Bil je tudi oče slavne faraonke Hatšepsut.

TUTMOZIS II. (18. dinastija) je bil  precej zdravstveno slaboten faraon. Zgodovina ga pozna kot faraona, ki v času svoje vladavine ni zgradil enega templja. Poročen je bil s faraonko Hatšepsut. Z njo ni imel nobenega potomca, ampak z eno izmed haremskih žensk. Sin, ki se je rodil v tej zvezi, je kasneje sedel na egiptovski prestol kot Tutmozis III.

HATŠEPSUT (18. dinastija) je najbolj znana faraonka v staroegipčanski zgodovini, ki je kot ženska nosila celo faraonovo brado. Za časa njene vladavine je v Egiptu vladal mir in veliki notranji razcvet. Najbolj znana je njena ekspedicija v Punt, ki jo je dala upodobiti tudi na eno izmed teras njenega svetišča Deir- el- Bahri na zahodnem bregu Luksorja. Dala je postaviti številne obeliske v templju v Karnaku kakor tudi svoje kipe ter kapele. Vse to je kasneje dal uničiti njen pastorek Tutmozis III., vendar je spomin na njo ostal vse do današnjih dni.

TUTMOZIS III. (18. dinastija) velja za Aleksandra Velikega starega Egipta. Znani so njegovi vojni pohodi na Sinaj ter odprtja rudnikov turkiza na Sinaju. Znana so njegove politične kampanje za utrditev severnih in južnih meja Egipta, kakor tudi njegova bitka pri Megiddu, kjer je odločilno porazil Hikse. Bil je tudi velik graditelj in je dozidal tako tempelj v Karnaku kakor tudi v Luksorju. Želel pa je tudi, da se ime njegove predhodnice izbriše, tako da je mnogih stenah templjev dal izbrisati njeno ime, enega izmed njenih obeliskov pa je celo obzidal z zidom, da ga ne bi nihče več videl.

TUTMOZIS IV. (18. dinastija) je najbolj znan po svoji Sanjski steli, ki še danes stoji med šapama Sfinge na ploščadi pri Gizi. Nekoč je lovil po puščavi in se je tako utrujen zleknil na senčno mesto ter tam zaspal. Sajalo se mu je, da je pod njim zakopana sfinga. Če jo odkoplje in renovira, bo tako zagotovo postal vladar Egipta. Tako je tudi storil in zares našel sfingo, njena obljuba pa se je tudi uresničila, saj je Tutmozis IV. kasneje zares zasedel egiptovski prestol.

AMENOFIS III. (18. dinastija) velja za sončnega vladarja zlate dobe starega Egipta. Za časa njegove vladavine se je po Egiptu zgradilo največ templjev, izklesalo največ kipov in dvorni harem je štel največ žensk z vseh koncev takratnega sveta. Bil je Ehnatonov oče. Njegova mumija izdaja, da je svoje zadnje dneve preživel kot starec prevelike telesne teže in gnilih zob.

AMENOFIS IV. – Ehnaton (18. dinastija) je močno zamajal temelje takratne družbe, saj je namesto mnogoboštva uvedel vero v enega sončnega boga Atona. Prestolnico Egipta je iz Teb preselil v Tell – el- Amarno, ki veja za prvo planirano naselbino. Kot faraon je zanemarjal diplomacijo in stike z sosednjimi ljudstvi in se je zaprl v svoje mesto.  Poročen je bil z eno izmed najlepših žensk starega Egipta, Nefertiti, s katero je imel šest hčera in ena izmed njih, Anhesanamon, je kasneje postala tudi Tutankamonova žena. Naj bi bil tudi oče Tutankamona, ki se je rodil v zvezi Ehnatona in ene izmed njegovih stranskih žena, Kije.

TUTANKAMON (18. dinastija) velja danes za enega izmed znanih faraonov. Kot deček je zasedel prestol s svojimi devetimi leti in ponovno uvedel mnogoboštvo. Za prestolnico Egipta je ponovno postavil Tebe in dal postaviti veliko novih kipov Amona, Mut in Khonsa, svete tebanske trojice. Poročen je bil z Anhesanamon. Tutankamon je danes znan zlasti po svoji nedotaknjeni grobnici v Dolini kraljev, ki jo je 4. 11. 1922 odkril angleški arheolog Howard Carter. Danes je predmet velikih raziskav ravno njegova slabo ohranjena mumija, ki počasi odkriva, da Tutankamon le ni bil tako zdrav mladostnik, ampak človek, ki je bolehal za skoliozo in Klippelfeilovim sindromom.

HEREMHAB (18. dinastija) je faraon, ki je vodil restavriranje spomenikov po heretični Ehnatonovi vladavini. Odgovoren je tudi za izbris Tutanakamonovega in Ajevega imena z vseh sten templjev. Na njihova mesta je vklesal svoje ime in se razglasil za tistega, ki je Egiptu ponovno vrnil red.

SETI I. (19. dinastija) je bil oče faraona Ramzesa II. ali Ramzesa Velikega. Odgovoren je za ponovno razcvet stavbarstva in gradnjo templja v Abydosu, kjer je najbolj znan relief Setija in Ramzesa II., ko stojita pred seznamom vseh egiptovskih faraonov. Seti I. si je v Dolini kraljev dal izdelati najdaljšo in najbolj globoko grobnico s čisto posebnim tlorisom številnih tunelov in stranskih sob. Zelo znana je njegova izjemno dobro ohranjena mumija, ki jo danes hranijo v Egiptovskem muzeju v Kairu.

RAMZES II. (19. dinastija) je za časa svoje vladavine 64 let povsod po Egiptu postavil neznansko število spomenikov sebi na čast. Omenimo naj samo njegov tempelj Ramesseum na zahodnem bregu Luksorja, številne kipe in reliefe, ki krasijo templja v Luksorju in Karnaku, tempelj Abu Simbel, ki ga je posvetil tudi svoji ljubljeni ženi Nefertari... Ustanovil je tudi mesto Pi – Ramzes na področju Nilove delte, najbolj znana pa je njegova velika bitka pri Kadešu, kjer naj bi odločilno porazil Hetite. Dal se je pokopati v grobnici v Dolini kraljev, za časa svojega življenja pa naj bi zaplodil 110 sinov in 80 hčerk, imel pa naj bi kar 80 žensk v svojem dvornem haremu.

Jagode.net  Ars Longa  |  Ugodni.net

EGIPT-SLO.net © 2004