Romina Schwarzlin, univ. dipl. mikrob. in egiptol.

Licenca št. TV0374

Gospodarske zbornice Slovenije

za turističnega vodnika

PRISOTNI

KOLEDAR

Bitka pri Kadešu

Anti in Anubis

Anat in Andjety Hatčepsut kot faraonka

Anat in Andjety

Anat je bila boginja - vojak in prihajala je prvotno iz mesta Ugarit na obali Sirije in bila še posebej močno čaščena od konca Srednjega kraljestva. Izgleda da so njen kult še posebej utrdili Hiksi v času Rameseidov, saj je bila Anat vodilna boginja v Delti. Ta boginja na glavi nosi visoko krono z mnogimi peresi. V rokah drži tudi ščit, obroč in vojaško sekiro. Včasih Anat primerjajo z boginjo Hator, kar ni čudno, glede na to, da sta ti dve boginji imeli toliko podobnih boginj pri drugih ljudstvih. Anat pomeni “boginja neba” in “mati vseh bogov”, toda do izraza najbolj pride njena vojaška podoba. Anat je bila del staroegipčanskega panteona ravno zaradi te vojaške in hkrati zaščitniške vloge v spopadu. Tako je na primer Ramzes Veliki imel na svojem ščitu upodobljeno Anat, ko je šel v bitko, da bi ga le - ta varovala pred telesnimi ranami in splošnim porazom. Anat naj bi bila boginja mesta Tanis in ena izmed žena temačnega boga Seta. Ima tudi maščevalno vlogo, saj ubija vsakogar, ki na svetu povzroča krivice. Nekateri jo primerjajo tudi z boginjo plodnosti zlasti takrat, kadar je upodobljena poleg boga Mina, čeprav se mi zdi, da to ni bila zares njena prava funkcija, ampak le mogoče prispodoba nedostopnosti. Andjety je bog mesta Buziris in naj bi bil predhodnik boga Ozirisa. Večkrat je v reliefih upodobljen kot bog, ki hodi pred Ozirisom z bićem in žezlom v rokah, kar sta simbola boga Ozirisa. Tako nehote pomislimo na njegovo zaščitniško funkcijo. Tudi njegova krona spominja na krono “atef” boga Ozirisa. Zanimivo je to, da je bil ta bog najbolj priljubljen v času 4. dinastije, iz katerega poznamo relief faraona Snofruja s krono boga Andjetyja na glavi. Tesna povezanost Ozirisa z Andjetyjem se kaže v Tekstih piramid, kjer je kraljeva univerzalna moč vladanja še dodatno poudarjena z močjo Andjetyja, ki je tako obvladoval vzhodne predele duhovne energije. Glede na to, da so ga kasneje imenovali “bik mrhovinarke”, naj bi imel tudi zaščitniško funkcijo boginje v podobi sokola. Andjety je omenjen tudi v pogrebnih tekstih. Odgovoren je za ponovno rojstvo v zagrobno življenje. V Podzemlju se Oziris in Andjety dopolnjujeta v eno samo božanstvo. Tako lahko lep portret najdemo v templju faraona Setija 1. iz 19. dinastije, kjer taisti faraon sežiga dišave v prisotnosti boga Ozirisa - Andjetyja, ki drži žezlo in bič, nosi dva peresa na glavi za trakom ter ob njem stoji Ozirisova žena Izida.