Romina Schwarzlin, univ. dipl. mikrob. in egiptol.

Licenca št. TV0374

Gospodarske zbornice Slovenije

za turističnega vodnika

PRISOTNI

KOLEDAR

Bitka pri Kadešu

Anti in Anubis

Anat in Andjety Hatčepsut kot faraonka

Hatčepsut kot faraonka

Po smrti Tutmozisa 1. okoli leta 1497 pr. n. št. se je vnel velik boj za prestol med pokojnikovo hčerjo Hačepsut in njegovim vnukom Tutmozisom 3. Zmagala je Hačepsut in bila je tretja kraljica na prestolu (poleg kraljice Nitokris iz 6. dinastije in manj znane kraljice iz 12. dinastije), toda prva kraljica - faraon. Njeno kronanje je potekalo zelo hitro in bilo je krajše, toda še vedno je vsebovalo vse prvine, ki so bile potrebne, da je bila potrjena od strani svečenikov za faraona, pravzaprav za faraonko. Hačepsut se je poročila s svojim polbratom Tutmozisom 2. in imela je veliko nazivov kot na primer “ faraonova žena in hčerka “, “ kraljica “ in “ Horus, močna žival “. Kraljica Hačepsut ni imela nobenega sina, ampak same hčere. Njena najbolj znana hči je bila princesa Nefrure ali Nofrure. Bila bi naj hčerka Tutmozisa 2., toda to je zelo dvomljivo. Hačepsut je bila zares pravi faraon v ženski podobi. Imela je svoj harem moških tako, kot so imeli faraoni hareme žensk. Toda ona ni imela harema v dobesednem pomenu besede, temveč le malo drugače. Videti je bilo, da moških s čisto kraljevo krvjo še potem ni marala. Najbrž ji je bilo to sovraštvo vsajeno v dušo in si je tudi zato prizadevala postati faraon, da bi moškim pokazala, da tudi ženska zmore vladati. Skratka z njimi je morala imeti zares velik spor, da se je tako obnašala. Imela je tudi veliko drugih moških. Zelo znan je astronom Senenmut, ki mu je Hačepsut rodila hčerko. Ta ji je pozneje pomagal pri gradnji svetišča Deir - el - Bahari. Senenmut si je zgradil sivo grobnico blizui Deir - el - Baharija, da bi ji bil še po smrti blizu, če bi ga potrebovala. Senenmut je kasneje postal tudi skrbnik njenih otrok. Imela je še nekatere znanstvene glave, le da ti niso bili tako pomembni. Vse to vedenje je zelo motilo Tutmozisa 3. in v 16. vladavini kraljice Hačepsut, ji je skušal prevzeti prestol. Hačepsut je z zvijačo pridobila na svojo stran svečenike in le - ti so ustavili Tutmozisa 3. Svečeniki so bili poplačani z zlatom, Hačepsut pa je bila srečna, da je ostala absolutni vladar. Ko je Tutmozis 2. (njen mož) umrl, je Hačepsut postala kraljev namestnik Tutmozisa 3. ali regent. To ni bilo dolgo. Hačepsut je bila tako močna, da je onesposobila Tutmozisa 3., si pridobila svečenike s tem, ker je trdila, da je polboginja (kot so to trdili vsi faraoni) in se zopet proglasila za absolutno vladarico. Še naprej je nosila značilna faraonska oblačila, ki so bila ogromna ogrinjala, značilne ogrlice, zapestnice, sandale, kape (kapa teser ali kapa Dolnjega Egipta in kapa hedžet ali kapa Gornjega Egipta) in faraonska brada. Hačepsut je zgradila tudi veliko templjev in reliefov, na katerih je upodobljena kot faraon in mnoge med njim turisti lahko občudujejo še danes.