Romina Schwarzlin, univ. dipl. mikrob. in egiptol.

Licenca št. TV0374

Gospodarske zbornice Slovenije

za turističnega vodnika

PRISOTNI

KOLEDAR

Bitka pri Kadešu

Anti in Anubis

Anat in Andjety Hatčepsut kot faraonka

Amenhotep - sin Hapuja, Anmut in Amon

Amenhotep - sin Hapuja je eden izmed številnih staroegipčanskih svetnikov, ki je živel kot dvorjan na dvoru Amenhotepa 3. v 18. dinastiji. Svoj sloves si je prislužil s svojo neizmerno modrostjo. Amenhotep je prišel iz Athribisa iz področja Delte na Tebanski dvor. Bil je odgovoren za urjenje kraljeve vojske in za nadzor gradbenikov. Kot glavni faraonov arhitekt je moral biti vpleten tudi v program konstrukcije templjev v Tebah in v Nubiji. Bil je faraonov najbolj zvesti in privilegirani uradnik ter je bil zato tudi nagrajen s templjem v zahodnih Tebah. Kipi iz granita ga predstavljajo tudi kot pisarja in enako lep relief se pojavi v grobnici vizirja Ramoseja, ki naj bi bil njegov sorodnik. Kult njegovega čaščenja v Tebah ga je predstavljal kot modreca in zdravilskega genija. Njegova kipa v Karnaku sta kasneje postala pripomočka za klut, v katerem so ga častili oziroma njegovo modrost in vsesplošno genialnost. Ta kult se je ohranil vse tja do Ptolemejske dobe. Anmut je bila boginja podzemlja z zelo negativno ali pozitivno nalogo, saj je bila uničevalka vseh tistih, ki so grešno živeli na zemlji. V pogrebnih papirusih je prikazana na sceni Tehtanja srca, kjer sedi pod tehtnico in komaj čaka, da bo lahko snedla kakšnega grešnika. Vsekakor je bila to zelo nevarna boginja prikazana z glavo krokodila, levjim ali leopardjim prednjim delom in z zadnjim delom telesa od nilskega konja. Njeno ime je bilo tudi Največja Smrt v nekaterih papirusih, saj je bila njena naloga požiranje srca, katero je bilo obsojeno, da ni primerno za obstoj v svetih področjih boga Ozirisa. Amon je bil eden izmed najbolj pomembnih bogov skozi vso zgodovino starega Egipta. Bil je bog - oče in najvišji bog egiptovskega panteona. Amon je bil prikazan kot faraon, ki sedi na prestolu. Njegova koža je pobarvana modro, kar simbolizira poldrag kamen lapis lazuli in s tem njegovo božanskost. Na glavi nosi krono neba z dvema dolgima peresoma, ki sta razdeljena še na več manjših delov. Dva peresa simbolizirata dualizem, dvojno deželo oziroma južni in severni Egipt. Ta dualizem je zelo pogosto prisoten v staroegipčanski mitologiji, saj predstavlja ravnovesje, po katerem so tedanja ljudstva še posebej hrepenela.