Romina Schwarzlin, univ. dipl. mikrob. in egiptol.

Licenca št. TV0374

Gospodarske zbornice Slovenije

za turističnega vodnika

PRISOTNI

KOLEDAR

Bitka pri Kadešu

Anti in Anubis

Anat in Andjety Hatčepsut kot faraonka

Veliki graditelj (Ramzes II.)

Ramzes 2. je na vsak način želel ohraniti spomin nase in svoja dela pokazati kasnejšim generacijam, zato je zgradil ogromne templje po vsem Egiptu, katere lahko še danes občudujemo. Njegov vpliv se čuti v vseh templjih v Luxorju, Karnaku in Kom Ombu. Dal je izbrisati skoraj vse pečate svojih prednikov ter na njihova mesta vklesati svoje ime. Poleg tega svoje podobe ni prilagajal podobi boga Amona, ampak njegovo svoji. Številne stele (polkrožne plošče) in obeliski nosijo njegova imena in danes so njegovi najslavnejši obeliski v Rimu, Vatikanu in Parizu. Zlasti zanimiv je obelisk iz Pariza, ki stoji na Place de la Concorde (francosko trg sloge) in je visok 23 m ter težak 230 ton. V Pariz so ga pripeljali leta 1836 iz templja v Karnaku, ki ga je začel graditi Amenofis 3., dokončal pa Ramzes 2. Njegovi templji stojijo tudi v Beirutu, Siriji in Nubiji. Najpomembnejši templji so : - granitni tempelj v Tanisu (mesto na jugu Egipta), - tempelj z obeliski v Heliopolisu, mestu ob delti (od tu je nadzoroval Azijce), - v Memfisu je posvetil tempelj bogu tega mesta – Ptahu, - v Abydosu blizu Teb konča tempelj, ki ga je začel graditi njegov oče Seti 1., - v Tebah konča tempelj, ki sta ga začela graditi Tutmozis 3. in Amenofis 3., - v Kalabši v Nubiji je dal v svojem templju upodobiti zmago nad Azijci in Etiopci. Najlepša in najbolj obširna pa so svetišča Abu Simbel in Ramesseum, ki ju bom podrobneje predstavila v prihodnjih člankih V 67 letih vladavine Ramzesa 2. se je, vsaj količinsko, umetnost razmahnila, kot še nikoli poprej. To velja za ves Egipt, še posebno za dve veliki kultni središči starih Teb, ki jo imenujemo po današnjih vaseh Luxorju in Karnaku. Tebe niso bile več sedež dvora in vlade, ostale pa so verska in kulturna prestolnica. Znan je veliki kip s kraljevim pečatom na ramenih, ki izvira iz Karnaka. Podobni kolosi, kakršnih je bilo med naročili Ramzesa 2., veliko, so se nagibali bolj v simbolično kot v realistično upodabljanje. Videti je, da so jih izdelovali skoraj množično. Vzor jim je bila spet hierartična stilizacija starejše umetnosti, toda tokrat v izbrani in prečiščeni preobleki, ki jo je mogoče razložiti le z vplivom vmesnega sloga Amarne.