|
KONTAKT |
  |
| |
|
 |
Romina Schwarzlin,
univ. dipl. mikrob. in egiptol. |
|
 |
romina.schwarzlin@egipt-slo.net
|
|
Licenca št. TV0374
Gospodarske zbornice Slovenije
za
turističnega vodnika |
|
|
 |
 |
 |
|
|
|
| |
|
|
|
 Anat in Andjety
Hatčepsut kot faraonka | Bitka pri Kadešu Anti in Anubis |
Maske v starem Egiptu Amenhotep - sin Hapuja, Anmut in Amon |
Veliki graditelj (Ramzes II.) Zobozdravstvo v starem Egiptu |
Očesne bolezni v starem Egiptu Skrivnostna mumija KV55 |
Košček Egipta v Ljubljani
|
Zobozdravstvo v starem Egiptu
|
Do danes se je ohranilo mnogo mumij ter lobanj, ki nam omogočajo vpogled v zobozdravstvo in bolezni zob v starem Egiptu. Glede na prepričanja določenih egiptologov (Hoffman in Reymond), naj bi bila stomatologija v starem Egiptu medicinska veja, ki je bila najmanj razvita.
Tako se pojavlja problem oskrbe zob. Staroegiptovski papirusi navajajo, da so stari Egipčani kljub vsemu le poznali zobozdravnike, ki so jih v staroegiptovskem jeziku imenovali ibhy, nekateri od teh pa so imeli celo naziv swnw, kar je pomenilo, da so bili »splošni« zdravniki in zobozdravniki hkrati. Eden izmed najbolj znanih staroegipčanskih zdravnikov je bil Hesy – Ra iz časa Starega kraljestva (2650 pr. Kr.) (Cockburn (1998): 66).
Pri pregledu mnogih lobanj skozi tisočletno staroegiptovsko zgodovino lahko opazimo, da so se v antiki spopadali z mnogimi boleznimi zob, ki so prisotne tudi danes v modernem Egiptu. Ena izmed najbolj pogostih nadlog je bila obraba zobne sklenine (sl. 1), kar je v največji meri povzročalo uživanje kruha, ki je vseboval ogromno delcev peska, saj so pšenico in koruzo moko za peko kruha pridobivali z mletjem žitaric na prostem z navadnimi kamni (Nunn (1996) : 203). Zanimivo pa je bilo dejstvo, da je bilo prisotnega izjemno malo kariesa skozi vso egipčansko zgodovino. To je moč pripisati odsotnosti določenih sladkorjev v prehrani, saj je bil med dostopen le višjim slojem. Po prepričanju nekaterih strokovnjakov pa naj bi veliko uživanje njihovega piva in tetraciklina v njem preprečevalo razvoj zobne gnilobe.
Znanstveniki tako opažajo, da se je v veliki večini bolezen v ustni votlini razvila posledično zaradi obrabe zobne sklenine. Skupaj s tem je znano, da so stari Egipčani v zrelih letih obolevali še za zobnim abscesom in periodontalno boleznijo. Veliko smrtnih žrtev je tako povzročila obraba zobne sklenine skupaj s spremljajočim abscesom in bakterijsko sepso. Takšen problem naj bi pokopal tudi faraona Amenofisa III. (čas 18. dinastije, 1390 – 1352 pr. Kr.) in pripomogel k smrti Ramzesa Velikega (čas 19. dinastije, 1279 – 1213 pr. Kr.).
Operacije čeljusti so bile redke in po najnovejših podatkih tudi izjemno boleče, tako da so se jih v veliki meri izogibali. Tudi ni znano, kako pogosto so se odločili za ekstrakcijo nepravilno raščenih ali gnilih zob. Pogosto so imeli člani kraljevih družin nepravilno zrasle zobe (sl. 3), kar je bila posledica sesanja palca v zgodnji mladosti. Odkrili so, da zaenkrat ni sledi, ki bi kazale na to, da so se v starem Egiptu posluževali zobnih aparatov in ostalih ortodontskih tehnik (Nunn (1996): 204).
Na koncu nam v razmislek ostane najdba zobnega mostička (sl. 2), ki so ga leta 1975 odkrili egiptologi Iskander, Harris in Farid. Spada v obdobje Starega kraljestva v IV. dinastijo (okoli 2500 pr. Kr.) in je umetno sestavljen iz naravnih zob in zlate žice. Vsekakor pa bo potrebno še veliko časa in še mnogo najdb, da bomo lahko z gotovostjo trdili, kako natančno je bilo v starem Egiptu definirano zobozdravstvo. |
|
 |
|
|
|
|
